Vrste nečistoč
Poglejmo si podrobneje tri glavne vrste nečistoč in kako jih lahko odpravite.
Vse se začne z okoliškim zrakom, ki se bo stisnil. V tipičnem industrijskem okolju lahko vsebuje več kot 140 milijonov delcev nečistoč na kubični meter. Ob stiskanju se te nečistoče koncentrirajo sorazmerno z rastjo tlaka, kar pomeni: višji kot je tlak zraka, več delcev vsebuje. Na žalost je večina teh delcev tako majhnih (pod dvema mikronoma), da jih vhodni filter odstrani le približno 20 %.
V okoliškem zraku je prisotna tudi vlaga. Ta vstopa v sistem komprimiranega zraka v obliki vodne pare. Vodna para predstavlja največji delež nečistoč v komprimiranem zraku glede na prostornino in tvori večino tekočih nečistoč v sistemu.
Vsebnost vode se meri s točko rosišča. To je temperatura, pri kateri zrak še lahko zadrži vodno paro, preden se ta začne kondenzirati.
Nečistoče, ki vstopajo v sistem skozi zajem zraka, imenujemo atmosferske nečistoče. Sem spada tudi olje, saj lahko – zlasti v urbanih in industrijskih območjih – zajemni zrak vsebuje ogljikovodike, na primer iz fosilnih goriv. Ko se ti ohladijo in kondenzirajo, v sistemu nastane tekoča nečistoča. Pomembno je poudariti, da se to olje lahko tvori ne glede na uporabljeno tehnologijo kompresorja.
Drug možen vir olja v sistemu je sam mazalni sistem kompresorja, ko se olje uporablja za mazanje v kompresijski komori. V tem primeru govorimo o nečistočah iz kompresije.
Nazadnje obstajajo še t. i. »nečistoče iz distribucijskega sistema«. Te lahko vključujejo na primer delce rje iz cevi, ki zaidejo v tok komprimiranega zraka.
Kontaktirajte naše strokovnjake